Zmerno izpadanje las je fiziološko, naravno, lasišče namreč izmenjava lase, ker lasje niso trajni in ne nosimo istega lasu vse življenje. Življenjska doba enega lasu je približno 5 let za lase na zatiljku in vrhu glave, in od 2 do 4 leta za lase ob čelu in sencih. Las nato izpade, iznad lasne brbončice pa zraste nov, mlad las.
Fiziološko izpadanje las
Kadar izpade do 30 las dnevno, smemo izpadanje imenovati fiziološko. Fiziološko izpadanje las se približno po enem mesecu samo ustavi in novi lasje, ki rastejo, so po debelini in barvi enaki izpadlim. Novo rast opazimo najlaže ob robu lasišča na čelu in sencih. Mejo med kožo na čelu in lasiščem tvori venček kratkih, štrlečih, na koncu priostrenih las, ki so zelo živi in jih težko spravimo v pričesko. Včasih imamo fiziološko izpadanje las za bolezensko izpadanje zato, ker lasišče menjava večje število las hkrati. A tako množično izpadanje las traja le nekaj dni, potem se ustavi.
Menjavanje las se prične navadno poleti. Kaže, da se to ujema s časom, ko se tudi živali golijo. Ker pa novi lasje ne zrastejo tako hitro (las zraste največ za en centimeter na mesec), so šele jeseni toliko dolgi, da nov narastek dobro opazimo. Seveda so lasje po fiziološkem izpadanju nekoliko redkejši, vendar ni potrebno, kot je razvidno iz doslej povedanega, da bi si zavoljo tega delali skrbi, saj bodo zrastli novi, mladi. Nekaj las pa izpade vsakemu človeku vsak dan tudi med letom. Med fiziološkim izpadanjem izpadajo le dolgi, doraščeni lasje. Pri moških laseh lahko vidimo pristrižen konec, pri ženskih pričeskah pa pristriženo ali po kodranju osmojeno konico. Včasih je las razcepljen tudi na koncu. Pri fiziološkem izpadanju las ne izpadajo mladi, kratki lasje. Mlad las spoznamo po tem, da ni daljši od dveh centimetrov in ima priostreno konico.
Popolnoma naravno je tudi, da imajo stari ljudje redkejše lase. Zelo goste lase imajo samo otroci in mladina. Z redkejšimi lasmi v starosti se pač moramo sprijazniti, pomoči ni.
Ko pa izpadajo tudi mladi, na koncu koničasti in kratki lasje moramo pomisliti na bolezensko izpadanje. Da ugotovimo, koliko las nam izpade, je najbolje, da lase po vsakem česanju zbiramo. Količino las, ki jih zberemo v treh dneh, primerjamo s količino, ki jo zberemo v naslednjih treh dneh. Tako ugotovimo, ali izpadanje napreduje ali nazaduje. Posebno važno je, da zbiramo izpadle lase med zdravljenjem, ker tako lahko ugotovimo, ali je zdravljenje uspešno ali ni. V začetku zdravljenja izpadajo lasje zelo močno, ker izpadejo takoj vsi tisti lasje, ki jih ni mogoče več ohraniti. To mora vedeti oseba, ki si začne zdraviti lasišče, da se ne bi že takoj v začetku zdravljenja prestrašila in se prenehala zdraviti.
Vzroki bolezenskega izpadanja las
Vzroki bolezenskega izpadanja las so različni.
- Povzroča ga lahko povzročitelj, ki se je naselil na lasišče iz naše okolice. Na lasišču povzroča vnetje in postopno izpadanje las. V teh primerih zdravimo le lasišče, kjer so navadno v takih primerih kraste, luske in gnojne bulice. Zdravljenje predpiše zdravnik, ki tudi dovoli ali prepove umivanje glave.
- Vzrok pa lahko tiči tudi v našem telesu. Takrat govorimo o notranjih vzrokih. Izpadanje las je prav pogosto po hujših nalezljivih boleznih, ko je imel bolnik zvišano temperaturo nad 38°C, npr. po tifusu, malariji in pogosto tudi po influencah.
- Pri nekaterih zastrupitvah, npr. z arzenom, lahko lasje popolnoma izpadejo. Lasje lahko izpadejo tudi po šokih, velikih razburjenjih in pri živčnosti. Tudi hormonalne motnje v telesu povzročajo včasih izpadanje las. Prav važno vlogo pripisujejo spolnim žlezam. V nosečnosti in po porodu je močno izpadanje las skoraj vedno reden pojav, prav tako ni redek pri vnetju jajčnikov. Plešavost pri moških povzroča po večini delovanje moških spolnih hormonov. Tudi mnoge druge bolezni žlez notranjic spremlja močno izpadanje las. Da izpadajo lasje osebam, ki so slabokrvne, je znano. Ko ozdravimo bolezen v telesu, tudi izpadanje las preneha.
- Sporno je bilo vprašanje, koliko vpliva na rast in izpadanje las prehrana. V zadnjem času pa smo vendarle spoznali, da tudi s pravilno prehrano lahko vplivamo na rast in zdravstveno stanje lasišča. Človeško telo mora v ta namen dobivati s hrano poleg drugih snovi tudi vitamin B, A in D ter silicij. Silicij je v kreši in kislici, največ pa ga je v belem prosu. Oluščeno belo proso je kaša. Odraslim pomaga uživanje kaše, da jim lasje ne izpadejo, ali da se jim vsaj izboljša bolezensko izpadanje las. Ker je največ silicija v mekinah (prosenih luščinah), pogosto priporočamo proseno kuro, torej uživanje neobdelanega prosa. Nujno potrebno je seveda tudi uživanje jedi, ki vsebujejo vitamin B. Orehova jedrca, kvas in jogurt pospešujejo rast las; pomanjkanje naštetih snovi v hrani pa lahko privede do izpadanja las.
- Najpogosteje pa izpadajo lasje zaradi seboreje, tako namreč imenujemo posebno stanje kože, pri katerem opazimo ali močno izločanje kožne masti, mastno lasišče in mastne lase, ali pa nastajanje suhih luskic in prhljaja v lasišču. Pri obeh oblikah izpadajo lasje. Od desetih bolezenskih las jih devet povzroča seboreja. Kaj pa je vzrok seboreje, ne vemo. Verjetno nastane iz večih vzrokov. Poglavitni med njimi je prav gotovo močno delovanje in razvijanje spolnih žlez, saj vemo, da opazimo prve znake seboreje prav v puberteti, ko se spolne žleze začno razvijati. Nepravilna prehrana in velika razburjenja tudi veliko pripomorejo k razvoju seboreje. Pospešuje pa jo tudi stalna nošnja pokrival, predvsem toplih rut. Morda bomo sčasoma dokazali, da jo povzroča tudi virusna infekcija.
Kadar izloča seboreična koža veliko kožne masti, so lasje z lasiščem vred precej mastni. Tako prekomerno izločanje masti bomo skušali omejiti. Zmotno pa je mnenje, da je to moč doseči s pogostim umivanjem glave in z energičnim mazanjem in drgnjenjem lasišča z alkoholom. Z umivanjem in čiščenjem z alkoholom jemljemo lasišču presežno maščobo, hkrati pa tudi nadražimo žleze lojnice, da izločajo še več maščobe. Zato dobimo še bolj mastno lasišče, ki ga moramo vedno pogosteje umivati. Izločanje maščobe bomo omejili le z urejeno prehrano in dieto. Izogibali se bomo vseh mastnih in pikantnih jedi, alkohola, svinjine in črne kave, uživali pa bomo veliko svežega sadja in zelenjave, ter mleka, kolikor ga naš želodec prenese.
Z mlekom namreč dobi telo tudi vitamin A in D, ki primanjkujeta navadno vsaki bolni koži. V našem jedilniku naj bo vsak teden tudi prosena kaša. Da dobi lasišče potrebni vitamin B, priporočamo tudi uživanje orehovih jedrc s katerimi lahko napravimo podobno kuro. Začnemo z enim orehom, potem pojemo vsak dan enega več, dokler jih ne zaužijemo štirideset v enem dnevu, nato pa vsak dan enega manj, dokler ne pojemo spet samo enega na dan in s tem končamo kuro. Ker pa takšne kure zelo obtežijo občutljiva prebavila, uživamo vitamin B v obliki tablet. Navadno priporočamo kompleksni vitamin B, ki ga dobimo v naših lekarnah kot tablete B-complex in Beviplex. Jemljemo jih vsaj mesec ali dva, trikrat po eno tableto dnevno.
Zelo važna je tudi splošna higiena lasišča. Lase moramo vsak večer krepko skrtačiti s ščetinasto krtačo. Ne bojmo se krtačenja, čeprav nam pri tem izpade mnogo las. S krtačenjem lasišče zmasiramo, poživimo krvni obtok ob lasnih koreninicah in lasišče je potem sposobno, da požene nove, zdrave in krepke lase. V zaprtih prostorih bodimo vedno razkriti, skrbno pa se ogibajmo prepiha. Jeseni se ne zavijajmo prekmalu v toplo ruto ali šal. Lase si umivajmo na sedem dni. Prepogosto umivanje glave samo pospešuje izločanje masti in s tem izpadanje las. Pri umivanju las ne smemo varčevati s toplo vodo. Važno pa je, da si po šamponiranju lase dobro speremo. Namesto šampona lahko uporabimo tudi jajčni rumenjak, ki ga nekoliko zmešamo, da je tekoč, potem pa ga vlijemo na mokre lase in dobro spenimo. Tudi pri umivanju z rumenjakom si moramo lase nazadnje dobro sprati. Ostanki rumenjaka v lasišču bi bili namreč najidealnejša osnova za razvijanje bakterij, ki bi škodile lasišču in lasem. Umivanje glave dokončamo s spiranjem las v mlačni vodi, ki ji dodamo žlico kisa. Plavolaske naj namesto kisa stisnejo v vodo polovico limone, ker bodo lasje potem svetlejši.
Kamilice za krepitev las
Znano sredstvo za krepitev las so tudi kamilice, korenine od kopriv in brezovo listje ali olje. Kamilice prelijemo z vrelo vodo (prgišče kamiličnih cvetov za dva litra tekočine), jih pustimo stati eno do dve minuti, nato pa jih odcedimo in uporabimo čaj za zadnje izpiranje las. Enako ravnamo s koreninami od kopriv in z brezovim listjem. Po vsakem umivanju glave moramo lase posušiti v toplem prostoru. Med sušenjem lase razčesavamo.
Lasna voda iz koprivnih korenin
Iz koprivnih korenin pa si lahko pripravimo tudi lasno vodo, ki jo uporabimo za mazanje lasišča. Petsto gramov svežih, dobro opranih, stolčenih ali drobno narezanih korenin namakamo osem dni v litru alkohola v zaprti posodi ali dobro zamašeni steklenici:
- 500g narezanih koprivnih korenin,
- 1000g čistega alkohola.
Po osmih dneh odcedimo tekočino z iztiskanjem skozi krpo v čisto steklenico. Ta ekstrakt se nam ne bo pokvaril, temveč bo ostal uporaben vso zimo. Da si napravimo iz ekstrakta lasno vodo, zmešamo:
- 350g ekstrakta iz koprivnih korenin,
- 150g prekuhane in ohlajene vode,
- 1g perujskega balzama (najdemo ga v lekarnah),
- nekaj kapljic parfuma.
Z lasno vodo namažemo lasišče prva dva tedna vsak drugi ali tretji večer, nato pa enkrat tedensko. Brezovo olje in smolo dajejo v lasne vode, ki so v prodaji.
Med zdravili, ki jih uporabljamo za zdravljenje seboreičnega lasišča pri izpadanju las, so najvažnejša: žveplo, silicij, katran in rezorcin. Mešamo jih v masti, pudre, olja, alkoholne tekočine in mila. Mazila in druga zdravila za mazanje lasišča naj predpiše zdravnik.
Izpadanje las pri mastnem lasišču
Zelo mastna lasišča pa bomo hitreje osušili, če bomo ob navadnem umivanju glave uporabljali namesto šampona medicinska mila, npr. žvepleno ali katransko milo. Tako ravnamo, kadar nam izpadajo lasje, ker je lasišče premastno.
Izpadanje las pri suhem lasišču
Nekoliko drugače pa se negujemo, ko nam izpadajo lasje zaradi presuhega lasišča. Zelo suho lasišče, ki ima mnogo prhljaja, in suhi, štrleči lasje, ki izpadajo, potrebujejo precejšen dodatek maščobe. Pred pranjem glave vedno namažemo lasišče z ricinusovim oljem, ki smo mu dodali salicilno kislino:
- 10g salicilne kisline,
- 90g ricinusovega olja.
Mažemo ga štiri do pet dni vsak večer pred spanjem in nato lase zavijemo v ruto. Olje nanašamo na lasišče tako, kot nanašamo barvo pri barvanju las, glavo pa operemo vsaka dva tedna. Kadar po nekaj tednih izpadanje las poneha in postane lasišče primerno mastno, lahko mastimo samo lase. Namastimo jih vedno še mokre po umivanju glave. Pazimo, da mastimo predvsem konce las. (Lasišče že namreč samo namasti normalno zdrav las do dolžine 8cm, seveda pa je ta maščobna meja pri suhem lasišču in suhih laseh bližja koreninam, doseže le dva do tri centimetre ali pa še celo manj, vedno pa so najbolj suhi konci las.) Predvsem pa moramo suho lasišče in lase pridno krtačiti. S krtačenjem raznesemo maščobo z lasišča po laseh in tako namastimo lase z naravno lasno mastjo, ki je vsekakor najboljša. Krtačimo jih vsak dan, lahko tudi dvakrat dnevno. S krtačo odstranimo z lasišča tudi morebitni prhljaj.
Krožna plešavost
Posebna vrsta izpadanja las je krožna plešavost. V lasišču izpadejo lasje v obliki okrogle plešice, ki je lahko za otroško dlan velika ali celo večja. Mesto je popolnoma golo brez las. Če je takih okroglih plešic več, se spoje in posledica je večje golo mesto nepravilne oblike. Vzroka ne vemo, morda povzroča to izpadanje las neznan virus. Zato je bolje, da rabi človek, ki ima v lasišču okrogle plešice, vedno samo svoj glavnik in česalni pribor. Večkrat opazimo krožno plešavost po šokih in težjih boleznih, ko je telo oslabljeno. Ko so plešice v sredini lasišča, lahko upamo, da se bodo po pravilnem zdravljenju kmalu zarastle. Kadar pa so gola mesta ob robu lasišča ali v zatiljku, je zdravljenje daljše in včasih celo neuspešno. Krožna plešavost lahko nastane tudi pri moških v poraščenem delu obraza.
Zdravljenje krožne plešavosti moramo zaupati zdravniku. K ozdravljenju pa bomo tudi sami mnogo pripomogli, ko bomo lasišče pravilno negovali, poskrbeli za primerno prehrano in pustili, da prideta sonce in zrak do golih mest.
Lasišče in lasje moškega – pleša
Fiziološko je, da ima odrasel moški manj las kot ženska. Tudi meja med lasiščem in čelom je pri moškem drugačna kot pri ženski. Meja lasišča proti čelu je pri ženski rahlo valovita, skoraj ravna črta, moškemu pa se gola koža brez las ob robu čela nad senci zaje v lasišče, tako da je meja med njo in lasiščem močno zavita, krivuljasta.
So pa tudi še druge razlike v načinu poraščenosti med obema spoloma. Moški ima, za razliko od ženske, poraščen spodnji del obraza in del vratu. Tudi poraščenost po telesu je pri moškem in ženski različna. (Dlake na spolovilu se na primer pri moškem končajo na trebuhu v obliki trikotnika z vrhom ob popku, pri ženski pa v vodoravni črti.)
Razliko v zunanjosti med obema spoloma povzročajo spolne žleze s svojimi izločki – hormoni. Vsakemu spolu določene zunanje znake na telesu imenujemo drugotni spolni znaki, ki so pri ženski: dolgi in gosti lasje, neporaščeno telo in obraz, dobro razvito podkožje z večjo količino telesne maščevine kot pri moškem itd. Med moške drugotne spolne znake pa prištevamo: redke lase (ki nikoli ne zrastejo zelo dolgi) ali celo plešo, močno poraščenost obraza in telesa, predvsem prsi in udov itd.
Vendar poznamo moške, ki ohranijo do pozne starosti goste lase in imajo le malo dlak po telesu. Poznamo pa tudi ženske, katerim rastejo brki in brada ter so poraščene po prsih. Kako si razlagamo vse to?
Ko je zaplojeno in se začne razvijati novo človeško bitje, imata bodoči moški in bodoča ženska popolnoma enako spolno zasnovo iz katere se šele v drugem mesecu embrionalnega življenja začno diferencirati spolovilo in spolne žleze. Mogoče je, da se med razvojem iz prvotne spolne zasnove razvijejo v zrele ženske spolne celice tudi nekatere celice v moški spolni žlezi in obratno. Moške spolne žleze izločajo potem v moško telo poleg moških hormonov tudi majhne količine ženskih hormonov. V žensko telo pa se izloča iz jajčnikov, ki vsebujejo tudi nekaj moških spolnih celic, poleg velike množine ženskih hormonov, tudi nekoliko moških hormonov. Smeli bi torej trditi, da ima vsak moški v sebi nekaj ženskosti in vsaka ženska nekaj moškosti, in da ni na svetu niti stoodstotnih moških niti stoodstotnih žensk. Čim manj pa je v moškem telesu ženskih hormonov, tem bolj se bo približal tipu stoodstotnega moškega, za katerega je značilna pleša, močne in goste dlake po obrazu, po udih in po telesu, celo po hrbtu. Čim več pa ima ženskih hormonov, tem dalj časa ima goste lase, po telesu pa ni toliko porastel.
Vidimo torej, da je moškemu že v materinem telesu nekako določeno, ali bo plešast, ali pa bo imel dolge, goste lase. Iz povedanega pa ne moremo sklepati, da je plešavost dedna. Plešast oče in mati, ki nimata ravno najbolj čvrstih las, imata lahko sina, ki bo še v pozno starost ohranil goste in krepke lase, če mu bodo spolne žleze izločale v telo tudi ženske hormone. (Potenca ni zmanjšana zaradi gostih las in ženskih hormonov v telesu!)
Tudi poskusi dokazujejo, da so le ženski hormoni tisti, ki povzročijo, da so lasje gosti, da zrastejo dolgi in odporni. Ko so jemali plešasti moški večje količine ženskih hormonov, so se sicer počutili zelo slabo, utrujeno, vendar so jim zrastli lasje. Ti pa so takoj odpadli, brž ko so moški prenehali jemati hormone.
Moški, ki bo kmalu postal plešast, skoraj nepretrgoma izgublja lase. Nekaj let mu sicer zrastejo vedno znova, a vsakokrat bolj nežni in manj odporni. Potemtakem je po pravici zaskrbljen vsak moški, ki mu vztrajno izpadajo lasje. Vsak moški bi moral takoj ob prvih vidnih znakih izpadanja poskusiti vse, da bi izpadanje las zavrl. Pogost vzrok izpadanja las je v začetku seboreja in če bo ukrenil vse, kar mora, da bo odpravil seborejo, bo že mnogo storil.
Lasišče z redkimi lasmi je treba vsak večer vsaj pet minut masirati. Masiranje opravimo tako, da pritisnemo na lasišče razkrečene prste obeh rok, potem pa gubamo in raztezamo kožo lasišča med prsti. Prsti ne smejo pri tem drseti po lasišču, ostati morajo pritisnjeni na isto mesto. Guba oziroma premika se samo lasišče nad lobanjo. Tako postopoma zmasiramo vse dele lasišča.
Dobro je, ko si peremo glavo z jajčnim rumenjakom in z mnogo tople vode. Po umivanju glave moramo lase dobro osušiti; škodljivo je hoditi z mokrimi lasmi okoli. Škodljivo in nezdravo je tudi, ko si močimo lase pri česanju. Poleti, ko se kopamo na prostem, si nataknimo plavalno kapo, ki bo vsaj delno obvarovala lase, da se ne bodo zmočili. Ko si pri plavanju zmočimo lase, jih takoj na soncu posušimo. Poiščimo si brezvetrni kotiček, kjer si lase na soncu razčesavamo, posušili se bodo v nekaj minutah. Nesmiselno in skrajno nezdravo ravna, kdor stalno nosi na glavi med kopanjem mokro plavalno kapo iz blaga. Nikar naj se ne čudi, ko mu bodo pričeli izpadati lasje.
Kape in klobuki, ki se kot obroč prilegajo lasišču, preprečujejo normalen obtok krvi. Najmanj škodijo arnavtske kapice in pletene, volnene kape. O splošni negi lasišča in o prehrani pa velja za moškega vse, kar smo povedali že v prejšnjih odstavkih.
