Vplivi na modo pričesk v veliki meri izvirajo iz oblačilne industrije, popularne kulture, medijev, svetovne politike, družbenih pojavov in razvoja v znanosti, tehnologiji ter umetnosti.
Duh časa in slog določenega obdobja
Duh časa nastaja pod vplivom družbenih in kulturnih tokov določenega časovnega obdobja in je odsev:
- vrednot in predpisov,
- družbenih in političnih stanj,
- vpliva upodabljajoče umetnosti (arhitekture, slikarstva in glasbe).
Duh časa zaznamuje slog obdobja in s tem tudi oblikovne elemente človekovega zunanjega videza.
Grška kultura (od 6. do 2. st. pr. n. š.)
Zaradi vrednot, ki so poudarjale omikanega duha v lepem telesu, je bila harmonija temeljno estetsko načelo.
Lepotni ideal je bilo harmonično, to je skladno grajeno človeško telo. Gube oblek so prosto padale in se prilagajale vsakemu gibu telesa ter ga tako poudarjale. Pričeska je bila harmonična, pri oblikovanju pa so upoštevali smer rasti las in naravni videz. Moški so nosili razmeroma ravne, kratke pričeske, na čelu so lasje prosto padali. Ženske so nosile nazaj počesane lase, ki so bili na tilniku oblikovani v figo.
Načelo skladnosti, ki je bilo v veljavi v grški kulturi, se odraža tudi v rimski kulturi in v različnih drugih evropskih kulturnih obdobjih. Še posebno pride do izraza v času renesanse in klasicizma.
Moderna (začetek 20. st.)
Z vrednotenjem razuma, telesnega zdravja in storilnosti sta osnovni estetski načeli postali racionalnost in funkcionalnost in tema dvema načeloma je bilo prilagojeno tudi oblikovanje. Odpovedali so se okraskom in dodatnemu nakitu. Gibanje za emancipacijo poskuša uveljaviti enakopravnost žensk. Lepotni ideal je enostavnost. Ženske se maskulinizirajo, nosijo hlače, vitko telo postane ideal. Pri videzu prevladujejo ravne linije in geometrijske stilizacije. Kratko pristrižene pričeske, ravni lasje in strogo začrtane konture izražajo funkcionalnost in težnjo k emancipaciji. Take težnje so pri oblačilih in pričeskah po letu 1930 še izrazitejše.
Moda
S to besedo označujemo kratkoročne spremembe sloga določenega obdobja. Kažejo se v zunanjem videzu ljudi, predmetov in vsakdanje kulture, pa tudi v načinu vedenja, jeziku in načinu preživljanja prostega časa. Če je moda omejena le na določeno družbeno skupino (npr. punk) in ne vpliva na celotno družbo, govorimo o skupinski modi.
Moda je odvisna od družbenih vrednot in norm, določa podobnost, nikoli pa absolutne enakosti.
Moda pričesk
Od sezonskih modnih sprememb v oblačilni industriji so odvisne tudi smernice modnih pričesk. Praviloma predstavijo športno pričesko s kratkimi lasmi in ženstveno pričesko dolgih las. Slog (karakter) vsake modne pričeske določa kompozicija oblikovnih elementov.
Analiza trendov kaže posamezne oblikovne faktorje, katerih glavni poudarki se spreminjajo iz sezone v sezono.
Z oblikovnimi faktorji lahko frizer oblikuje modno pričesko, ki bo v skladu z danimi glavnimi poudarki. V prejšnjih stoletjih je do ekstremnih sprememb pri pričeskah prihajalo le v visokih kulturnih in socialnih slojih. Sprememba je potekala počasi, v velikih časovnih presledkih in se je različno izkazovala.
Posledično spreminjanje videza pričeske
Modni stranski, čez ušesa padajoči kodri pri ženah leta 1650 so se postopoma ‘pomikali’ navzgor, prav tako kot na zatilju dvignjeni lasje. Leta 1690 so vse lase nakopičili v visoko pričesko na vrhu glave. Pogosto so take pričeske kombinirali z modnimi visokimi kapicami (fontangami).
Tudi leta 1835 so bili modni stranski kodri, ki so pokrivali ušesa. Kombinirali so jih s figami na vrhu glave. Do leta 1860 se lasje ‘pomikajo’ navzdol. Stranski kodri so daljši. Fige, ki so bile na vrhu glave, so manjše in se nahajajo na zatilju.
Leta 1860 se pojavi nova oblika. Gladki, čez ušesa počesani lasje se združijo s figo na zatilju.
Majhne spremembe pričesk pri nespremenjenem zunanjem videzu
V času od 1750 do 1765 so oblikovali umetelne pričeske z drobnimi kodri. Lase so na zatilju pričvrstili navzgor in le redko so oblikovali daljše kodre. Modne spremembe so vplivale le na razpored kodrov in na dodatno okrasje z umetnim cvetjem, čipkami ali nakitom.
V drugi polovici 19. stoletja so nosili gladke, pogosto s stransko prečo razdeljene kratke pričeske. Modne variacije so bile omejene le na majhne spremembe dolžine in smeri česanja las in na različne dolžine preče.
Nenadna sprememba videza pričeske
Nove pričeske so nastajale zaradi velikih sprememb v določenem časovnem obdobju, npr. med revolucijo.
Francoska revolucija od 1789 do 1795 je povzročila velike spremembe od obdobja poznega rokokoja h klasicizmu. Ekstremna umetelnost rokokojskih pričesk s trdnimi, umetno oblikovanimi in močno napudranimi kodri je izginila.
V sredini 90. let nosijo gladke, s prečo razdeljene, naravne kratke pričeske. Preprosta ženska pričeska s figo na zatilju se približuje grškemu slogu.
Osebnost
Individualni zunanji videz s
- telesnimi (razmerje telesa in obraza) in
- psihičnimi posebnostmi
- daje vtis osebnosti.
Psihične posebnosti pogosto težko prepoznamo. Pomagamo si z razporeditvijo na tipe: športni, elegantni, romantični, klasični. Kljub določenemu slogu časa in mode ostaja določena svoboda pri individualnem oblikovanju zunanjega videza.
Obraz je pri človeku najpomembnejši in najbolj osebni del in je prvi vtis vsakega posameznlka. Pogosto ta vtis nehote istovetimo s celotno osebnostjo in značajem. Pričeska je zaradi svoje bližine z obrazom pomemben oblikovni element.
V obdobjih, ko je bila osebnost visoko cenjena,
- je obraz izstopal zaradi gladke pričeske ali
- je imel močne individualne poudarke v okviru tedanje mode.
V času italijanske visoke renesanse (prva polovica 16. stoletja) so s spuščenimi ali v gladek rep počesanimi lasmi poudarjali posebnosti obraza.
V drugi polovici 19. stoletja so nosili gladke, kratke pričeske, ki so bile po sredini glave ali ob straneh razdeljene s prečo, brada je bila zelo individualno oblikovana.
V času klasicizma (od približno 1790 do 1820) so ženske lahko izbirale med različnimi modnimi pričeskami, npr. med grškimi figami na zatilju in kratko pristriženimi ‘Titusovimi’ pričeskami.
Možnosti individualnega sloga, posebno pri oblačenju in oblikovanju pričesk, so v naši družbi še posebej številne. Delno pa vpliv določenih skupin, npr. skupine mladostnikov in sekt, ne dopušča individualnega sloga.
*Izraz ‘moda’ so prvi uporabili Francozi v 17. stoletju (kavalir à la mode).
