Cilji in nameni oblikovanja pričesk izražajo človekovo estetsko ustvarjalnost, njegovo potrebo po lepoti, higieni, željo po posnemanju, veljavi, prilagajanju modnim smernicam…
Pričeske so si ljudje urejali že v kameni dobi. Še danes obstajajo prvobitne kulture, ki uporabljajo zapletene postopke oblikovanja pričesk.
Te pričeske imajo:
- magično funkcijo (zaščito pred zlimi duhovi),
- družabno funkcijo (pripadnost določenemu plemenu ali pa so znak družbenega položaja).
Estetski nameni
V starem Egiptu so z lasuljami povečali in razširili glavo ter tako dosegli kontrast z zelo vitkimi telesi žensk. Kadar sta glava in telo oblikovana v uravnoteženem sorazmerju, je videz skladen. Človek deluje široko in bujno, če s pričesko ter ustreznimi oblačili dosežemo razširitev (italijanska visoka renesansa). S podaljšanjem glave in hkratnim poudarkom vitke linije pa človek deluje visoko ter razpotegnjeno (pozna gotika).
V zgodovini evropskih pričesk so lase oblikovali po estetskih merilih, ki so se spreminjala v vsakem obdobju. Pri oblikovanju las razlikujemo med načeloma:
- naravnosti in
- izumetničenosti.
V obdobju italijanske visoke renesanse (prva polovica 16. stoletja) so lase naravno oblikovali predvsem pri ženskah, v obdobju klasicizma (začetek 19. stoletja) pa pri obeh spolih. V obdobjih poznega baroka (konec 17. začetek 18. stoletja) in rokokoja (18. stoletje) so moški in ženske nosili umetelno oblikovane pričeske.
Pri oblikovanju celotnega videza so poskušali doseči:
- kontrast s širitvijo enega v nasprotju z majhnostjo drugega dela ali
- harmonijo z ravnotežjem vseh delov.
Erotični nameni
V prejšnjih stoletjih so v Evropi dolgi, nepokriti lasje veljali za erotično privlačne. Nepokrite lase so v javnosti kazali le redko. Praviloma je bil pogled na odkrite lase privilegij zakonskega moža. V zgodovini evropskih pričesk najdemo številne načine pokrivanja las ali zmanjševanja njihove veljave.
Znamenje odrekanja erotičnim dražljajem je striženje las pri nunah.
- V zgodnjem srednjem veku so ženske skrivale lase pod rutami ali avbami.
- V visokem srednjem veku so poročene žene v javnosti le še občasno pokrivale lase.
- V poznem srednjem veku in renesansi že zasledimo erotizacijo celo svetniških likov.
Družabni nameni
Pričeske kažejo pripadnost določeni skupini, sloju ali veri in odražajo svetovne nazore ter norme, npr.:
- dolgi, v figo zviti lasje svobodnih ljudi pri Germanih in kratko postriženi lasje sužnjev,
- bujne, umetelne alonžne lasulje pri plemičih ob koncu 17. stoletja,
- zapletene, umetelno oblikovane pričeske meščank v obdobju od 1870 do 1890,
- gladki, kratko postriženi lasje emancipiranih žena iz sredine 20. stoletja,
- dolgi lasje mladih (posebno fantov) ob koncu 60. let prejšnjega stoletja, kot znamenje odklanjanja družbenih norm.