Prvotna in najpomembnejša naloga las je varovanje telesa pred mrazom, vročino in UV-žarki. Med razvojem človeka se je poraščenost zmanjševala, vendar pa del preostalih dlak še vedno rabi kot zaščita. Tako npr. obrvi in trepalnice varujejo oči pred znojem in prahom. Dlačice v nosu kot filter med dihanjem zadržijo nečistoče iz vdihanega zraka.
Najpomembnejša funkcija las pa je sporočilna in okrasna. V antiki so veljali lasje za znamenje svobode. Nesvobodnim, kot so bili npr. vojni ujetniki ali sužnji, so lase ostrigli. V srednjem veku so poročene ženske, v znamenje svojega stanu, lase pokrivale z avbo. Iz teh časov izvira fraza “priti pod avbo = omožiti se”. Kot znamenje reda in discipline so možje v obdobju od 1933 do 1945 nosili kratko postrižene in na zatilju obrite lase. Irokeške in punk pričeske so bile v 80. letih znamenje protesta in naveličanosti družbe.
Tudi v frizerskih salonih je opaziti, da želijo stranke z lasmi posredovati sporočila. Modno usmerjene ženske z modernimi pričeskami jasno kažejo, da želijo biti v toku dogajanja. Tisti, ki bi radi še posebno zbujali pozornost, izberejo ekstremne dolžine in barve las.
Ženske s kratkimi lasmi veljajo za samozavestne in emancipirane, medtem ko so dolgi lasje znak ženstvenosti in erotičnosti. Ekstremno svetlo pobarvani ali živordeči lasje pritegnejo poglede.
Vrste las in dlak
Lasje oziroma dlake so glede na dolžino in debelino:
- dolgi (lasje na glavi, dlake na bradi, pod pazduho in na sramnih delih),
- kratki (obrvi, trepalnice, dlačice v nosu in ušesih),
- puhaste dlačice (pokrivajo vse dele telesa razen dlani, podplatov in ustnic).
Zaradi močne zgradbe imenujemo kratke dlake tudi ščetine. Puhaste dlačice so tanjše in pogosto svetlejše od dolgih ali kratkih las oziroma dlak.
Glede na čas nastanka las ločimo:
- prvotno poraščenost,
- drugotno poraščenost,
- končno poraščenost.
Prvotna ali primarna poraščenost človekovega telesa se razvije tedaj, ko je zarodek še v maternici, in odpade pred porodom ali do 6. meseca življenja. Primarne dlake so navadno temnejše od las, ki zrastejo pozneje. To poraščenost imenujemo tudi lanugo.
Nadomesti jo drugotna poraščenost, puhaste dlačice – vellus, ki ostanejo na telesu tudi pozneje. V prvem letu življenja puhaste dlačice na glavi nadomesti končna poraščenost. Poraščenost pod pazduho, na sramnih predelih in na bradi se pojavi šele pozneje, pod vplivom spolnih hormonov.
Popoln razvoj končne poraščenosti se lahko zavleče tudi do 50. ali 60. leta življenja. Pri moških v tej starosti opazimo, da postanejo obrvi bujnejše, prav tako se poveča dlakavost v ušesih. Pri plešavosti se namesto las na glavi pojavi tanek puh, delno pa poraščenost povsem izgine. Spremembe od ene do druge oblike poraščenosti potekajo nenehno, tako da so možne vmesne stopnje.
