Kozmetologi antičnega Rima so črno barvo za lase izdelovali iz gojenih pijavk. Namočene v kisu so fermentirali in nanašali na lase. Za želeni učinek ter intenzivnost barve so ženske imele zmes iz pijavk na glavi cel dan.
Beseda kozmetika izvira iz latinske besede cosmetae. Pomensko se nanaša na sužnjo v antičnem Rimu, ki je svojo gospodarico ličila in parfumirala.
Ruski cesar Peter I. Veliki je leta 1705 uvedel davek na brado, ki je bila po njegovem mnenju znak nekulturnosti, in na takšen bizaren način hotel ljudi spodbuditi k britju.
Okrog leta 1860 je za beljenje las prvič uporabljen vodikov peroksid.
Francoski kemik Eugene Schueller je leta 1907 ustvaril prvo sintetično barvo za lase, jo poimenoval Aureole (svetlobni krog) in prodajal pariškim frizerjem. Dve leti pozneje, leta 1909, je ustanovil podjetje L’Oréal.
V obdobju Hejan (792 – 1186) so na Japonskem žensko lepoto ocenjevali glede na dolžino las. 60 cm preko pasu je bila idealna dolžina.
Pramen las zdrži do 100 g obremenitve. Ker imamo ljudje na glavi od 100.000 do 150.000 las, bi človeški skalp lahko nosil težo dveh slonov.
Večina ljudi ima pet milijonov lasnih foliklov ali mešičkov. Lasni folikel je drobna jamica iz katere raste dlaka oziroma las.
V petem mesecu nosečnosti ima plod razvite vse lasne folikle.
Z DNK analizo lasu ne moremo določiti spola.
Lasje so najpogostejši forenzični dokaz.
V sanfranciškem zalivu in na Filipinih so odrezane lase uporabljali za čiščenje izlite nafte.
Raziskava podjetja Wella je pokazala, da si lase barva 92% žensk.
Lasje so sestavljeni iz 50% ogljika, 21% kisika, 17% dušika, 7% vodika in 5% žvepla.
Moker las lahko raztegnemo za več kot 30%.
Poleg kostnega mozga so lasje najhitreje rastoče tkivo v človeškem telesu.
V pričakovanju seksa naj bi lasje rasli hitreje.
Povprečna življenska doba lasu je pet let.
Upam, da ste uživali v branju fascinantnih resničnosti o laseh, ki sem jih skozi leta zasledila v strokovnih besedilih in vsakodnevnih novicah.