Biseri kulturne scene

Preberite, v katerem obdobju in stoletju so delovali avtorji, vključeni v spominsko igro na spletni strani Kdor bere, živi tisoč življenj.

Biseri kulturne scene

Primož Trubar

Primož Trubar

Protestantski duhovnik, pisatelj. Začetnik slovenskega knjižnega jezika, avtor prvih dveh slovenskih knjig: Abecednik, Katekizem, leta 1550.

Katekizem vsebuje nekatera pojasnila poglavja iz protestantskih naukov, sedem pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. Z Abecednikom, ki vsebuje vsega osem listov, je Trubar hotel, da bi se rojaki iz njega naučili branja.

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor

Napisal Slavo vojvodine Kranjske v nemščini. Knjiga je bila pogost vir mnogim slovenskim znanstvenikom in literatom.

Slava vojvodine Kranjske s svojo bogato vsebino še vedno sodi med aktualne knjige, ki sodijio v vsak slovenski dom. Gre za znanstveno delo, ki bralca popelje po slovenskih deželah 17. stoletja.

Anton Tomaž Linhart

Anton Tomaž Linhart

Pravnik, arhivar, šolski komisar, tajnik deželnega glavarstva, dramatik. Avtor prvih slovenskih komedij Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

V nemščini je napisal Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije. Prvi del, ki je izšel leta 1788, obravnava praslovansko dobo, v drugem delu iz leta 1791 pa Linhart opisuje preseljevanje ljudstev in naselitev prednikov Slovencev ter njihovo politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje do konca 8. stoletja.

France Prešeren

France Prešeren

Pravnik, pesnik, pesniška zbirka Poezije (1846 z letnico 1847). Povzdignil slovensko poezijo na svetovno raven. Uporabljal je številne stalne pesniške oblike.

“France se je zelo lahko učil. Ko je bil v ljubljanskih šolah je le enkrat prebral – in znal. Nenavadno hitro je rajtal (računal). Učil se je pa tudi zelo dobro. Zato je konec leta bukve dobival.” Tako je povedala o učenju Franceta Prešerna njegova sestra Lenka.

Josip Jurčič

Josip Jurčič

Gimnazijski maturant, novinar, pisatelj. Avtor prvega slovenskega romana Deseti brat (1866). Glavna dela so še povesti: Domen, Jurij Kozjak, slovenski janičar, Sosedov sin. Roman Rokovnjači je dokončal Janko Kersnik. Skupaj s Franom Levstikom je avtor prve slovenske tragedije Tugomer (1876).

V gimnazijskih letih je Jurčič veliko bral dela slovenskih pesnikov, pisateljev in romane Angleža Walterja Scotta, pri katerem je dobil inspiracijo za pripovedništvo.

Ivan Cankar

Ivan Cankar

Končal gimnazijo, prvi poklicni literat. Eden najboljših slovenskih pisateljev in dramatikov. Pesniška zbirka: Erotika. Glavna dela: povesti: Hlapec Jernej in njegova pravica, Martin Kačur; roman: Na klancu; drame: Hlapci, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Za narodov blagor.

Objavljati je začel kot dijak. 1893 je objavil svojo prvo pesem, istega leta pa že tudi prvi prozni spis. Poezijo in prozo je objavljal v takratnih mladinskih listih: Ljubljanski Zvon, Slovenski narod. Od 1899 naprej je svoja dela izdajal predvsem v samostojnih knjigah.

Oton Župančič

Oton Župančič

Študija ni dokončal, dramaturg, mestni arhivar, upravnik gledališča, pesnik in dramatik. Zbirke: Čaša opojnosti, Čez plan, V zarje Vidove, Zimzelen pod snegom; za mladino: Ciciban, Pisanice; drama Veronika Deseniška.

V 20. in 30. letih se je Župančič posvečal predvsem gledališču in prevajanju. Prevajal je iz raznih jezikov. Za ljubljansko Opero je prevedel nekaj libretov, med drugim tudi za opero Carmen G. Bizeta. Še več je prevajal romanopisce: Balzaca, Dickensa, Voltaira, Puškina itd. Med dramatiki je prevajal največ W. Shakespeara.

Branka Jurca

Branka Jurca

Učiteljica, urednica, svobodna književnica, mladinska pisateljica. Dela: Rodiš se samo enkrat, Špelin dnevnik, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti, Ko zorijo jagode…

Ustvarila je okrog 35 mladinskih povesti, romanov, krajših pripovedi in samostojnih zgodb. Leta 1960 je prejela Levstikovo nagrado za knjigo Okoli in okoli in leta 1966 za knjigo Vohljači in prepovedane skrivnosti.

“Moti me, da kritiki mladinsko literaturo jemljejo kot manj vredno in pomembno. Bolj kot literarna kritika me je zanimal odziv pri bralcih, od teh pa sem prejela tri nagrade,” je dejala v pogovoru z Berto Golob.

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja